V pravnem sistemu Republike Slovenije in širše v evropskem pravnem prostoru so odločbe in pogodbe temeljna pravna orodja za urejanje odnosov med subjekti prava. Čeprav se na prvi pogled zdita odločba in pogodba kot dva povsem različna instituta, lahko ob natančnejšem pregledu ugotovimo, da imata več podobnosti, kot bi sprva mislili. V tem eseju bomo raziskali podobnosti med odločbo in pogodbo, pri čemer bomo upošti relevantno zakonodajo, kot so Ustava Republike Slovenije, Obligacijski zakonik, Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), EU uredbe in mednarodni instrumenti za zaščito človekovih pravic.

Odločba je pravni akt, ki ga izda pristojni organ (npr. sodišče ali upravni organ) in z njo enostransko ureja pravni položaj naslovnika. Pogodba pa je dvostranski ali večstranski pravni posel, s katerim stranke prostovoljno urejajo medsebojna razmerja. Kljub tem razlikam imata oba instituta nekatere skupne značilnosti:
Urejanje pravnih razmerij. Tako odločba kot pogodba urejata pravna razmerja med subjekti prava. Odločba to stori enostransko, pogodba pa dvostransko ali večstransko.

Zavezanost strank. Obe, odločba in pogodba, sta zavezujoči za stranke. Odločba zavezuje naslovnika, pogodba pa zavezuje pogodbene stranke.

Podlaga v zakonodaji. Obe pravni instituta temeljita na zakonodaji. Odločba je običajno izdana na podlagi zakonskih pooblastil (npr. ZUP), pogodba pa temelji na svobodni volji strank v skladu z Obligacijskim zakonikom.

Ustava Republike Slovenije (URS) zagotavlja pravno podlago za delovanje vseh državnih organov in določa temeljne pravice in svoboščine. Člen 22 URS zagotavlja enako varstvo pravic v postopkih pred državnimi organi, kar je pomembno tako za izdajanje odločb kot za sklepanja pogodb.

Obligacijski zakonik (OZ) ureja pogodbena razmerja in določa pravila glede sklenitve, veljavnosti in prenehanja pogodb. Temeljna načela, kot so avtonomija volje in enakopravnost strank, so ključna pri sklepanju pogodb.

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) ureja postopek izdaje upravnih odločb. Vključuje pravila glede začetka postopka, udeležbe strank, odločanja in pravnih sredstev, s čimer zagotavlja procesne pravice udeležencev.

Privolitev in avtonomija volje sta ključna elementa pri pogodbah, vendar sta prisotna tudi pri odločbah, čeprav na nekoliko drugačen način. Pri pogodbah je privolitev eksplicitna – stranke se prostovoljno dogovorijo o pravicah in obveznostih. Pri odločbah je privolitev implicitna v smislu sprejemanja pravnega reda in podrejanja odločitvam pristojnih organov.

Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) zagotavlja pravico do poštenega sojenja (člen 6), kar je pomembno za izdajo odločb, saj mora biti vsak postopek pravičen in nepristranski. Prav tako konvencija zagotavlja pravico do zasebne in družinske pravice (člen, ki lahko vpliva na pogodbena razmerja.
EU uredbe, kot je Uredba (EU) št. 1215/2012 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, vplivajo tako na izvrševanje odločb kot na čezmejna pogodbena razmerja.

Čeprav se odločbe in pogodbe na prvi pogled zdijo kot dva različna pravna instituta, imata v bistvu veliko skupnega. Obe urejata pravna razmerja, sta zavezujoči in imata pravno podlago v zakonodaji. Razlika je predvsem v načinu nastanka in udeležbi strank pri njihovem oblikovanju. Odločba je enostranski akt, medtem ko je pogodba dvostranski ali večstranski pravni posel. Kljub temu pa obe temeljita na pravnih načelih, ki zagotavljajo pravičnost, pravno varnost in zaščito pravic udeležencev.

ZATO MIRNO ODPOVEJTE PRISILNO ODLOČBO ZA DOLGOTRAJNO OSKRBO IN POLOŽNICO, KI VAM JO ZZZS POŠILJA NA TA RAČUN
(Gre za podoben sistem nezakonitega rubljenja denarja državljanom, kot v primeru RTV SLO!)

Spodaj je vse kar morate napisati, PREKOPIRAJTE...

‐---------

Zahteva za razveljavitev Odločbe o dolgotrajni oskrbi in izbris ter pozaba osebnih podatkov

NASLOV ZZZS
ULICA IN ŠT.
KRAJ IN POŠTA

Spoštovani,

pišem vam v zvezi z odločbo št. [število odločbe] z dne [datum], s katero mi je bilo naloženo obvezno plačilo v višini XXX eurov za dolgotrajno oskrbo. Po temeljitem premisleku in preučitvi pravnih okvirjev tako na nacionalni kot na evropski ravni, sem prišel do zaključka, da je odločba nezakonita in v večih vidikih krši moje ustavne pravice. Zato vlagam uradno zahtevo za razveljavitev te odločbe in izbris mojih osebnih podatkov iz vaših evidenc.

Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk) uvaja obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki je bilo pred prejemom te odločbe prostovoljno. Ta sprememba v zakonodaji, ki uvaja obvezno plačilo brez predhodne privolitve posameznika, je v nasprotju z načeli pravne države in posega v ustavne pravice državljanov. S tem ko ste mi z odločbo vsilili lastnost pacienta za dolgotrajno oskrbo brez moje privolitve, ste kršili več določb slovenskega in evropskega prava.

Prvič, ustava Republike Slovenije v členu 2 določa načelo pravne države. Uvedba obveznosti plačila za storitev, ki ni potrebna in brez ustrezne zakonske podlage ter obvestila, krši to temeljno načelo. Pravna država zahteva, da so vse obveznosti jasno opredeljene in da posameznikove pravice niso kršene s samovoljnimi odločitvami.

Drugič, člen 33 ustave določa pravico do zasebne lastnine in dedovanja. Obvezno plačilo za dolgotrajno oskrbo, ki mi trenutno ni potrebna, pomeni poseg v mojo pravico do zasebne lastnine. Takšen poseg je dovoljen le v skladu z zakonom, ki pa v tem primeru ni bil ustrezno upoštevan.

Tretjič, člen 50 ustave določa pravico do socialne varnosti. Zakon mora jasno opredeliti pravice in obveznosti v okviru socialne varnosti. Odločba, ki nalaga obvezno plačilo za dolgotrajno oskrbo, brez jasne opredelitve, krši to določbo.
Poleg tega, Zakon o upravnem postopku (ZUP) v členu 65 določa pridobitev soglasja stranke. V tem primeru ni bilo pridobljeno moje soglasje za obvezno plačilo, kar predstavlja kršitev določb ZUP-a.

Poleg kršitev slovenske zakonodaje, odločba krši tudi več določb evropske zakonodaje. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah v členu 1 določa spoštovanje človekovega dostojanstva. Uvedba obveznega plačila brez predhodne privolitve krši načelo spoštovanja človekovega dostojanstva, saj posega v osebno integriteto posameznika.

Člen 7 Listine določa spoštovanje zasebnega in družinskega življenja. Obvezno plačilo za dolgotrajno oskrbo posega v zasebno življenje posameznika, saj uvaja finančno obveznost brez njegove privolitve.

Člen 21 Listine prepoveduje diskriminacijo. Uvedba obveznega plačila za vse osebe, ne glede na njihovo zdravstveno stanje, predstavlja obliko diskriminacije, saj ne upošteva individualnih potreb in okoliščin posameznikov.

Poleg tega, Uredba (EU) 2016/679 (Splošna uredba o varstvu podatkov - GDPR) v členu 6 določa zakonitost obdelave osebnih podatkov. Uvedba obveznega plačila za dolgotrajno oskrbo vključuje obdelavo osebnih podatkov brez ustrezne pravne podlage, kar predstavlja kršitev GDPR.

Na podlagi zgoraj navedenih pravnih argumentov vlagam uradno zahtevo za razveljavitev odločbe o obveznem plačilu za dolgotrajno oskrbo in izbris mojih osebnih podatkov iz vaših evidenc. Od vas pričakujem, da boste v skladu z veljavno zakonodajo upošti mojo zahtevo in me obvestili o nadaljnjih korakih.

Kraj in datum:

S spoštovanjem, (vaš podpis)

‐--------------------------------