MojSpletnik NOVICE | Preverjevalce dejstev je treba na zakonit način izločiti iz javnega življenja in obsoditi za namerno zatiranje resnice ...
Preverjevalce dejstev je treba na zakonit način izločiti iz javnega življenja in obsoditi za namerno zatiranje resnice
V današnjem informacijskem okolju so organizacije za preverjanje dejstev prevzele pomembno vlogo pri ugotavljanju, kaj je res in kaj ne. Vendar se v zadnjih letih vse več glasov odpira vprašanje odgovornosti samih »faktčekov« in morebitnih posledic njihovega delovanja na posameznike in organizacije.
Ko "teorije zarote" postanejo resničnost
Posebej zaskrbljujoč vidik delovanja organizacij za preverjanje dejstev je primer, ko vsebine, ki so razglašene za »lažne novice« ali »teorije zarote«, pozneje dobijo potrditev v resnici.
Eden najvidnejših primerov je vprašanje izvora virusa SARS-CoV-2.
Na začetku pandemije so bili številni mediji in strokovnjaki, ki so postavljali hipoteze o možnem laboratorijskem izvoru virusa, označeni za prenašalce dezinformacij. Organizacije za preverjanje dejstev v regiji in svetu so takšne trditve kategorično zavrnile.
Sčasoma pa so se pojavili novi dokazi, ki so resno postavili pod vprašaj kategorično zavračanje te teorije, številne institucije in znanstveniki pa danes priznavajo, da je laboratorijski izvor ena od možnih hipotez, ki si zasluži nadaljnje raziskave.
Poklicne in osebne posledice
Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da so številni strokovnjaki, znanstveniki in zdravniki, ki so izražali stališča v nasprotju z »uradno resnico«, doživeli hude poklicne posledice. Nekateri so izgubili možnost dela v svojem poklicu, drugi so bili izpostavljeni javni stigmatizaciji, tretji so zaradi označevanja svojih izjav kot »dezinformacij« utrpeli velike finančne izgube.
Zdravniki, ki so zagovarjali alternativne protokole zdravljenja ali izražali zaskrbljenost glede določenih javnozdravstvenih ukrepov, so bili pogosto označeni za širjenje »lažnih novic«, kar je v nekaterih primerih povzročilo strokovne sankcije in izgubo ugleda.
Vprašanje odgovornosti
Organizacije za preverjanje dejstev so pridobile velik vpliv na javni diskurz. Številni kritiki navajajo, da so nekatere organizacije, ki prejemajo sredstva iz različnih mednarodnih virov, vključno z USAID, včasih podajale problematične ocene, ki so imele resnične posledice za posameznike in organizacije.
Pravni strokovnjaki poudarjajo, da lahko vsakdo, ki meni, da je bil napačno ali nepravilno označen v poročilih o preverjanju dejstev, razmisli o pravnih poteh za ugotavljanje dejstev in morebitno odškodnino za škodo, če je do nje prišlo.
Transparentnost financiranja in metodologija
Eno ključnih vprašanj je transparentnost pri delu in financiranju organizacij za preverjanje dejstev. Državljani imajo pravico vedeti, kdo financira organizacije, ki imajo moč označiti določene vsebine za »lažne« ali »sporne«, in kakšne metodologije uporabljajo pri sprejemanju takih odločitev.
Pravna dimenzija
Vsi sodni postopki bi morali dokazati:
Da je prišlo do neresnične oziroma napačne ocene informacij
Da je s takšno oceno nastala materialna ali nematerialna škoda
Da je organizacija za preverjanje dejstev delovala pod profesionalnimi standardi
Da je organizacija za preverjanje dejstev dušila svobodo govora in znanstveno spraševanje
Izbira pravnega zastopnika in začetek postopka
Ključni prvi korak pri doseganju pravice za vse oškodovance je najti odvetniško družbo ali konzorcij odvetnikov z dokazano integriteto in strokovnim znanjem na področju medijskega prava in varovanja ugleda.
Potencialni tožniki morajo skrbno raziskati in izbrati pravne zastopnike, ki ne bodo podlegli pritiskom ali zunanjim vplivom in bodo do konca brezkompromisno zastopali interese svojih strank.
Treba je najeti odvetnike, ki imajo izkušnje s kompleksnimi tožbami proti dobro financiranim organizacijam in ki so pripravljeni vložiti potrebna sredstva za zbiranje obsežne dokumentacije, vključno z dokazi o razkritjih dejstev, njihovih finančnih povezavah, metodoloških napakah in konkretni škodi, ki so jo utrpeli posamezniki in organizacije.
Le taka pravna ekipa lahko ustrezno oblikuje in vodi celovito tožbo proti organizacijam za preverjanje dejstev in posameznim akterjem v njih, s končnim ciljem ne le odškodnine oškodovanih, temveč tudi vzpostavitve precedensa, ki bo vodil v večjo odgovornost pri nadaljnjem delu teh organizacij.
Ne smemo pozabiti na USAID in vlado, ki je vse skupaj podpirala. Vsi ti se morajo zapisati v zgodovino kot manipulatorji, saj so jih tako označile celo ZDA, ki so financirale USAID.
Zaključek
Vprašanje odgovornosti organizacij za preverjanje dejstev je pomembna tema v digitalni dobi. Čeprav je boj proti dezinformacijam pomemben, je enako pomembno zagotoviti, da sami »varuhi resnice« delujejo pošteno, pregledno in odgovorno. Vsak državljan ima pravico do sodnega varstva, če meni, da je bil s svojim dejanjem oškodovan, še posebej v luči primerov, ko so domnevno "ovržene" teorije kasneje podprte z dokazi.
V današnjem informacijskem okolju so organizacije za preverjanje dejstev prevzele pomembno vlogo pri ugotavljanju, kaj je res in kaj ne. Vendar se v zadnjih letih vse več glasov odpira vprašanje odgovornosti samih »faktčekov« in morebitnih posledic njihovega delovanja na posameznike in organizacije.
Natisni